Kako je v resnici biti sam svoj šef?

„Kaj pa ti delaš?“

„Pišem marketinške tekste.“

„Aja, za agencijo?“

„Ne, freelancer sem. Imam svoje stranke.“

Temu skoraj vedno sledijo navdušeni komentarji, ki omenjajo svobodo.

Freelancanje je v zadnjem času postalo idealizirano. Marsikdo ga vidi kot sanjsko službo. Mislim, kaj je lepšega kot delati kar hočeš, od kje hočeš, brez da bi ti kdo težil, kajne?

Spomnim se, da smo pred nekje 8 leti na faksu imeli predavanje freelancerke in ko je vprašala, kdo načrtuje takšno kariero, ni roke dvignil prav nihče. Ta pot se nam je zdela tvegana in čudna.

Danes boš videl, da je resnica nekje vmes.

Kdo oz. kaj je freelancer?

Dajva najprej to definirat. Freelancer je samozaposlena oseba, ki najpogosteje dela za več naročnikov in na več projektih. Dolžina dela je različna. Običajno dela preko s.p.-ja. Sam izbira svoje stranke in sam plačuje stroške, ki bi jih drugače krila firma.

Freelancer je lahko oblikovalec, fotograf, tesar, keramik in še in še.

Zakaj uporabljam angleško besedo? Ker se v slovenščini trudimo uvesti besedo svobodnjak. In jaz nočem biti svobodnjak, ker so časi fevdalizma mimo. SSKJ namreč pravi, da je:

svobodnják -a m (á) 1. zgod., v fevdalizmu osebno svoboden človek: podložniki in svobodnjaki / tolminski svobodnjaki / kmet svobodnjak

Saj ima nek smisel, ampak mi ni všeč. Lahko bi se bolj potrudili.

Okej, dajva še razčistit, kaj je idealen freelancer oz. kako si ga marsikdo predstavlja.

Dela zelo malo, ker ima bajno urno postavko. Spi vsaj do 09.00. Ogromno potuje, ker ima neomejeno dopusta. Na družbenih omrežjih objavlja eksotične lokacije in fensi hrano. In seveda motivacijske citate. Tudi ko dela, je računalnik slikan na taki lokaciji, da med delom sigurno neizmerno uživa. To je nekako to.

Pesek povsod, laptop na dlani, sonce, ki sije v ekran. To so sanje vsakega freelancerja.

Sam sem freelancer 4 leta. Vse kar sledi izvira iz lastnih izkušenj in ni absolutna resnica. A ker sem relativno uspešen in sem v tem času dosegel zadane cilje (predvsem veliko potoval), si drznem trditi, da o tej temi nekaj vem.

Greva pogledat prednosti, preden se začnem pretirano hvaliti.

Prednosti freelancanja ali Smisel življenja je ležanje na plaži

Si zelo fleksibilen.

To je pogojeno s tem, kako dobro načrtuješ in kako organiziran si. Morda povezava fleksibilnosti in načrtovanja zveni nenavadno, a hitro ugotoviš, da je še kako resnična. Če nimaš totalno preveč dela, lahko vedno najdeš čas za tisto, kar si želiš.

Lahko delaš zjutraj ali zvečer. Lahko kupiš noro poceni letalsko karto ne glede na datum, se odpraviš na drug konec sveta in delaš od tam. Lahko si vzameš prost dan sredi tedna. Urnik dela lahko prilagodiš hobijem.

Freelancanje ti omogoča osebnostno rast in izpolnjevanje želj. To je idealen scenarij. Kot boš videl kasneje, pa je led na jezeru zabušavanja zelo tanek.

Delaš na projektih, ki te zanimajo.

Že v osnovi se odločiš za področje, ki te vsaj malo zanima. Na začetku ne boš izbirčen, a sčasoma se število ponudb za delo zviša. Če si dober in zanesljiv, seveda. Takrat se spomniš, da si sam svoj šef in lahko izbiraš projekte, na katerih boš delal.

Sprva je čudno zavrniti projekt, zgolj zato, ker se ti zdi dolgočasen. Če si trdo delal, da si prišel do sem, te je strah, da boš vrgel stran garantiran denar. To je tudi glavni razlog, da imaš na neki točki preveč dela. Takrat običajno narediš miselni preskok, vidiš katerih projektov se veseliš in od takrat ne sprejmeš več vsake ponudbe.

To je ena izmed prelomnic, ki pomeni, da ti je uspelo. Takrat začneš v delu precej bolj uživati. Žal pa ni nobene garancije, da boš to dejansko dosegel.

Ne delaš 8 ur dnevno.

To velja predvsem za kreativne poklice, ki potrebujejo visok nivo koncentracije. Preprosto ne moreš vsak dan delati 8 ur in ostati dovolj svež, da je delo kakovostno.

Če si 100% zbran in se ne pustiš motiti, je 3 do 4 ure dela dovolj, da opraviš več kot v 8 urah v večini pisarn. Saj tudi tam ne delaš 8 ur, si pa prisoten in „busy“.

To se spet sliši super in v idealnem scenariju tudi je. A spomni se, da hodiva po jezeru zabušavanja.

Definicija vikenda se malce spremeni.

Lahko si zelo dobro plačan.

Čisto mogoče je, da kot freelancer delaš manj ur in hkrati zaslužiš precej več, kot bi v pisarni. Moraš biti dovolj kakovosten, znati najti prave stranke, biti v pravi niši in predvsem znati postaviti ceno.

Včasih je to lažje, včasih težje. Včasih imaš lahko kot podlago konkretne rezultate svojega dela, včasih preprosto primanjkuje takšnih poklicev, včasih pa enaka dela opravljajo Indijci, ki jih najdeš na Fiverrju in se moraš boriti. A ko potegneva črto, je definitivno mogoče dobro zaslužiti.

Tvoje znanje ne rabi biti popolno.

Marsikdo misli, da moraš za freelancanje biti neverjeten strokovnjak. Ni res. O svojem področju moraš vedeti več od svoje stranke in se znati hitro učiti s pomočjo spleta.

Na začetku lahko iščeš preprostejše projekte in jih spelješ s pomočjo spletnih priročnikov, videov in podobnih učnih gradiv. Ja, delal boš več ur, a se boš hkrati učil in bil plačan. Dokler bo končni rezultat spodoben in pravočasen, nikogar ne bo zanimalo, kako si do njega prišel.

A to ne pomeni, da ne rabiš nikakršnega znanja. Vedno več je mladih, ki se mimogrede odločijo, da bodo pač malo freelancali. Imeti lasten posel ni enako vpisu na ekonomsko fakulteto, ko ne veš, kaj bi s sabo. Če bi rad samo malo poskusil, se ne bo dobro izteklo.

Zaenkrat se vse sliši kar v redu. Skoraj sanjsko. Prelepo, da bi bilo res. Zato poglejva drugo plat kovanca.

Slabosti freelancanja ali Osamljen jezdec v nevihti

Malo discipline, malo muzike.

Šele, ko si sam svoj šef in te nihče ne priganja, vidiš, kako relativen je čas. Dela imaš za 3 ure, začneš zjutraj in končaš ob šestih. KAKO?! Ker si imel cel dan za te 3 ure. Odmori so se zavlekli, nekaj te je zamotilo in naenkrat si dobro uro zgubil nekje na spletu.

Tukaj vidiš, kakšna je razlika med načrti in realnostjo. Danes na vsakem koraku nekaj skuša pritegniti tvojo pozornost in če nimaš jeklene volje, si v škripcih.

Razmisli, kako displiciniran si v resnici. Če naloge rad prelagaš na jutri in z njimi čakaš do zadnjega trenutka, se freelancanje verjetno ne bo obneslo oz. ne boš imel nič od fleksibilnosti.

Vodenje… vsega!

Sam moraš najti stranke, sam poskrbeti za pogodbe, sam opominjati na izplačila, sam skrbeti za s.p. (no, s pomočjo računovodstva), sam plačati prispevke državi, sam spomniti stranko, da ti pošlje obljubljene materiale in še kaj.

So obdobja, ko je tega dela malo in obdobja, ko se usuje plaz. Težava nastane, če si po naravi raztresen in ne poskrbiš za nek učinkovit sistem, ki ti pomaga slediti vsem nalogam. Hitro se zgodi, da spregledaš kak rok in posledično izpadeš nezanesljiv.

Biti freelancer je precej več kot le delo na želenem področju. Hkrati moraš biti še šef, prodajalec, pogajalec, tajnik in čistilec svojega delovnega mesta.

Ni stabilnosti in varnosti.

Vsaj na začetku poti boš imel dobra in slaba obdobja. Če nimaš stalnih strank, je težko vedeti koliko boš zaslužil v naslednjih mesecih.

Delo moraš najti sam in to je lahko zelo stresno, sploh, če ti manjka samozavesti. Včasih ne dobiš odgovora na precej poslanih mailov in takrat marsikdo obupa. V panogi, kjer je veliko konkurence, lahko takšna obdobja nestabilnosti trajajo več let. V panogah, kjer je veliko povpraševanja in manj ponudbe je lažje. Lažje postane tudi, če si dovolj dober, da te stranke priporočajo naprej.

Na začetku kariere je dobro imeti dovolj denarne rezerve, da lahko vsaj nekaj mesecev normalno živiš tudi, če bo totalna suša. Ali pa ne pustiš službe takoj in preklop narediš šele, ko že imaš nekaj strank. Ja, to pomeni, da boš nekaj časa moral delati ob službi.

V nasprotnem primeru boš strašno nervozen. Projekte boš sprejel pod ceno, kar vodi v začaran krog, ko te nekdo priporoča naprej, ker si poceni. Tega nočeš.

Sam moraš postaviti ceno.

Kako oceniti vrednost projekta? Po urni postavki? Po tem, kar bo prinesel stranki? Kako sploh določiti urno postavko? Koliko računati na začetku? Postavljanje cene je za vse, razen redkih izjem, naporno.

Cena mora biti dovolj visoka, da lahko preživiš. Ker ni rednih ur, je urna postavka 40€/h nekaj povsem običajnega in to marsikoga preseneti. A praviloma ceno postaviš po projektu in tukaj je tvoja naloga še zahtevnejša.

Običajno si v dvomih in se sprašuješ, če ne zahtevaš preveč. Sploh, če te je kdo nedavno zavrnil na podlagi cene. Pošiljanje ponudb in čakanje na odgovor spremlja nervoza.

Enostavno moraš začeti ceniti sebe in svoj čas ter razumeti, da si toliko vreden, tudi, če te stranka zavrne. To je veliko lažje reči, kot storiti. Brez te samozavesti te čaka životarjenje na veliko urah z nizko postavko.

Ni dolgčas.

Imel boš slabe stranke.

To je neizbežno. Vedno se najdejo stranke, ki zahtevajo preveč, pametujejo, ne razumejo osnov panoge in želijo stvari po svoje, te prevečkrat kličejo, želijo neomejeno število popravkov ipd. Poleg tega se jim še vedno mudi in je vse nujno.

Najslabše stranke so seveda tiste, ki ne plačajo. Seveda ravno takrat nisi sklenil pogodbe.

V stiku boš s precej ljudmi in ko je v igri denar, marsikdo pokaže svoj pravi obraz. Freelancanje te hitro naučit, da začneš iskreno ceniti vse normalne osebe.

Če boš zaradi takšnih strank doživel živčni zlom, raje nekajkrat premisli, preden se spustiš v to. Sam sem precej flegmatičen, a sem vseeno že nekajkrat imel v glavi totalno kriminalne scenarije, ko sem imel opravka z določenimi bedaki.

Ne smeš mirovati.

Ko postaneš „dovolj dober“ in se nehaš gnati, si se ujel v past. Nekaj mesecev bo verjetno okej, nato pa bo prišlo slabše obdobje, ki bo še posebej naporno, saj zadnje čase nisi spoznaval novih strank.

Tukaj imam sam največ težav, saj se mi enostavno ne ljubi neprestano vzpostavljati stikov in iskati novih možnosti, zato sem v začetku imel kar nekaj takšnih nihanj. Če nisi naravno ambiciozen, je težje. Če nerad navezuješ nove stike, iščeš nove stranke in se prodajaš, je zelo težko.

In še najhuje od vsega – če postaneš dovolj uspešen, da boš imel intervju za kak medij, boš verjetno oklican za SVOBODNJAKA. Ne vem, kako boš lahko spal.

Razne ugotovitve, ki te čakajo na poti

Tukaj je še nekaj spoznanj, ki niso nujno dobra ali slaba, jih je pa fajn vedeti.

Delaš na nepričakovanih projektih.

Sam sem pisal tekste za luksuzne jahte, športne nogavice in pametno harmoniko. To niso ravno teme, ki sem jih pričakoval. A če si radoveden in se rad naučiš kaj novega, je ta raznolikost prednost. Če nisi, se lahko specializiraš le za določene niše.

Spoznaš, kako pomembna je zanesljivost.

Dokler nisem začel freelancat, nisem imel pojma, kako nezanesljivi so ljudje. Mogoče sem bil naiven. Velika večina zamuja, kaj pozabi ali pa naredi dogovorjeno izjemno površno. Meni se še danes zdi noro, kako redko nekdo vse opravi tako, kot je treba. Res je, da kot izvajalec projekt vidiš v drugačni luči kot naročnik, saj se njemu nekatere zadeve morda ne zdijo tako pomembne. Vseeno bi pričakoval, da se drži določenih dogovorov.

A ta težava je hkrati priložnost. Tudi, če bo tvoje delo zgolj povprečno, lahko z zanesljivostjo in pravočasno dostavo kar daleč prideš.

Tako si sam, da spremeniš ime v Samo.

V teoriji veš, da boš sam. V praksi pa to resnično spoznaš šele čez mesec, dva, tri. Če si introvertiran, je to super. Če nisi, je težje. Lahko najdeš co-working pisarno ali pa poskrbiš, da se v prostem času veliko družiš z ljudmi.

Občasno prejmeš res čudne ponudbe ali pristaneš na absurdnih sestankih.

To je lahko slabo, ker je potrata časa. Lahko pa je tudi zanimivo, če se ne sekiraš in gledaš na vse skupaj kot poslovno satiro. Druga možnost je boljša, drugače boš prevečkrat jezen.

Vedno se nasmejim, ko me nekdo skuša plačati z izdelkom, ki še sploh ni uspel na Kickstarterju in ga niti slučajno ne potrebujem. Npr. s svetlobnim pasom.

Tukaj je zgodba mojega najljubšega sestanka. Če se ti mudi, jo mirne vesti preskoči. 😉

Začetek krasnega sestanka

Sestanek se je zgodil v Ljubljani (sam sem iz Maribora). Šlo je za pripravo celotne marketinške kampanje za Kickstarter projekt. Po dobri uri pogovora še vedno nisem vedel o kakšnem izdelku govorimo. Poslovne skrivnosti in to. Povedali so mi le, da ga potrebujejo vsi, kar so preverili pri svojih prijateljih. Obetavno. Sicer pa itak vedo, kaj je dobra ideja, ker so že 25 let poslovneži.

Kmalu zatem so me izkušeni poslovneži spraševali, kaj je fokusna skupina in zakaj bi sploh raziskovali ciljni trg. Totalno nerazumljivo jim je bilo, da priprava celotne Kickstarter kampanje traja nekaj časa.

„Zakaj? Saj lahko jaz ta tekst spišem v enem popoldnevu,“ je dejala gospa. Nekdo, ki je tekstopisec, bi skoraj bil užaljen.

Tudi kontaktiranja blogerjev v naprej niso razumeli. Saj bodo vendar pozabili na objavo, če se zmenimo mesec ali dva prej! Počutil sem se kot da osnovnošolcem razlagam, kaj je marketing in kako deluje.

Nato smo prišli do cene. Priznam, da sem bil vznemirjen, saj sem vedel, da bodo „pogajanja“ nekaj posebnega. Niso me razočarali. Povedal sem ceno projekta, kar je seveda povzročilo rahel šok. Popolnoma razumem. Kako si nekdo drzne računati 4 mestno cifro za nekaj, kar lahko gospa spiše v enem popoldnevu!

Po nerodni tišini in hmm-janju sem dejal, da obstajajo tudi cenejše alternative.

„Ne, ne, to pa ne, mi hočemo kakovost!“ je napihnjeno odvrnil starejši gospod in nato dal kontra ponudbo. Kaj pa procent od uspešne kampanje? Ker se ve, da bo kampanja uspešna. Naj te spomnim, da na tej točki še vedno ne vem, kaj je produkt. Takšno sodelovanje se jim je vsem zdelo fer, ker garantira, da se boš kot pisec potrudil. Drugače bi pač pobasal denar in zbruhal par odstavkov na papir. To običajno storim.

Omenil sem, da uspeh ni odvisen le od mene in da z obljubami težko plačam račune. Po krajšem premisleku so se strinjali, da je njihova ideja vseeno pravična in odlična.

Preden sem odšel me je starejši gospod počastil še z odlično šalo. Rekel je, da moram počasi iti, saj prihaja naslednji kandidat (bog mu pomagaj). „Brez skrbi, bomo mi plačali tvoj čaj,“ je radodarno dejal. „Hvala. Bo zato moj delež od kampanje pol procenta nižji?“ se nisem mogel zadržati. „Haha, morda, ampak potem si že na ničli,“ je odvrnil šaljivec. No, vsaj gospa je bila zgrožena.

Žal nismo sodelovali in še danes ne vem, o kakšnem izdelku smo govorili.

Konec krasnega sestanka

Prvi koraki freelancerske poti

Kljub vsem slabostim si še vedno odločen iti svojo pot. Super! A kako priti do prvih strank? Povedal ti bom, kako sem to storil jaz, seveda pa to ni edina pot.

Najprej povej vsem, ki so ti blizu, kaj boš počel in vprašaj, če poznajo koga, ki bi potreboval tvoje usluge. Veze in poznanstva, saj veš kako to gre. Kontaktiraj tudi ljudi, ki ti morda niso tako blizu, a se ukvarjajo z nečim, kjer veš, da bi jim lahko koristil. Najbolje, da jim kar takoj poveš, kako jim lahko pomagaš.

Nato na Facebooku najdi skupine kot so Slovenija Startup – skupine, kjer se zbirajo podjetniki. Tam svoje usluge ponudi v zameno za reference in ne plačilo. Tako boš zgradil svoj portfolio, hkrati pa našel še kakšno stalno stranko, če boš dobro opravil delo. Nekateri ti bodo ponudili plačilo že za tvoje „brezplačno“ delo. Zna se zgoditi, da boš prejel dovolj ponudb, da boš lahko celo izbiral med projekti. Odloči se za področja, ki so ti bližje in kjer se vidiš v prihodnosti.

Marsikje boš prebral, da nikoli ne delaj zgolj za reference. Sam menim, da si je portfolio nekako treba zgraditi, zato čisto na začetku delo za reference ni napačno. Kasneje pa takšne ponudbe vsekakor zavrni.

Tako boš postavil temelje, nato pa se lahko lotiš iskanja dela v želenih nišah.

To je moja slika freelancanja. Upam, da ti bo v pomoč. Kot vse na tem svetu ima svoje prednosti in slabosti. Če imaš kakšno vprašanje, na katerega nisem odgovoril, ga pusti v komentarjih ali pa mi piši. Če si tudi ti freelancer in sem kaj pozabil navesti, me prosim spomni.