Kaj se zgodi, ko 100 dni zapored meditiraš?

Stopil… ne, prilebdel sem na teraso. Tina je blažena ležala na travniku. Njeni lasje so se prepletali s cvetjem. »Si tudi ti danes stotič zapored meditirala?« sem jo telepatsko vprašal. Začutil sem pritrditev. Besede so bile odveč. Nasmehnila sva se in začela zajtrkovati sončne žarke. Ptice v krošnjah so začele žvrgoleti pesem »A whole new world« iz Aladina. Pridružila sva se jim.

Čakaj… čutim dvom in zavijanje z očmi. Veter mi nekaj šepeta: »Nehaj se zajebavat.«

Okej, okej.

Meditacija je zanimiva reč. Ne vem, koliko veš o njej, a večina jo povezuje z budizmom in spiritualnostjo. Zato jo marsikdo zelo hitro popredalčka med mistične, poduhovljene in nasploh »woo-woo« aktivnosti.

Sedenje križem nog in globoko recitiranje »OOOOOOOMMMMM« pač ni za vsakega.

Brez skrbi, danes bova razkrila tančico skrivnosti in meditacijo obdelala čisto praktično.

Ravnokar sva s Tino namreč dosegla mejnik in meditirala 100 dni zapored. Noro, ne? Za nagrado sem se odločil spisati članek.

Kdo ve, morda se bo tudi tebi zdelo vredno poskusiti. Morda pa se boš le nasmejal in si mislil svoje. Brez skrbi, zdaj, ko sem razsvetljen, te ne bom obsojal.

Kaj sploh je meditacija

Zame je meditacija čas, ko si prisoten v trenutku. Čas, ki ga posvetiš sebi in sedanjosti. Osredotočiš se na eno stvar – lahko je dihanje, plamen sveče, določen zvok, koraki med sprehodom skozi gozd – in poskusiš misliti le na to oz. pustiš, da ostale misli pridejo in grejo. To je to.

Sčasoma lahko pozornosti pustiš, da se »razširi« in zajame več dražljajev – od zvokov, do vetra, napetosti v kakšni mišici, spreminjajoče svetlobe itd. Vse to pride in gre, tvoja naloga je le, da si prisoten tukaj in zdaj in to opaziš.

Meditacija je v bistvu čas, ko ne delaš nič, ne misliš nič in sprejemaš vse.

Naenkrat ne zveni več pretirano mistično, kajne?

Tako nekako.

Ampak… zakaj bi sploh meditiral? Kaj je cilj?

Zakaj meditirati? Ker se ceniš (L’Oreal). In ker ti paše. Ja, meditacija ima veliko koristi. A meni se je vedno, ko sem imel v glavi nek cilj, slej kot prej zalomilo. Zdaj pa sem si rekel: »Bemu milu mater Jan, imej se dovolj rad, da si vzameš 10 minut na dan zase.« In sčasoma je meditacija postala prav prijetna aktivnost.

Kljub  vsem koristim, je verjetno boljše, da meditiraš brez fiksnih ciljev. Zakaj?

Ker se boš drugače trudil biti prisoten v sedanjosti, zaradi koristi nekje v prihodnosti. Kar pomeni, da ne boš meditiral zaradi prisotnosti v trenutku, kar je bistvo meditacije.

Rima iz rokava: Cilji in meditacija niso dobra kombinacija. 

Kljub temu bom navedel nekaj koristi. Ja, ja, hipokrit sem. Ampak vem, da te zanima in da ljudje novosti hitreje poskusijo, če bodo od tega kaj imeli. Tukaj je nekaj dokazano koristnih učinkov, še mnogo več pa jih najdeš na Googlu:

· zmanjšanje stresa,

· zmanjšanje občutka tesnobe,

· izboljšanje sposobnosti koncentracije,

· izboljša razumevanje samega sebe,

· lahko vodi do pozitivnosti in prijaznosti,

· lahko izboljša spanje,

· lahko pomaga v boju proti odvisnosti,

· lahko izboljša spomin,

· lahko zviša nivo dopamina.

Vau. Meditacija zveni skoraj kot super moč. A te koristi so precej izmuzljive in ni nujno, da jih boš opazil. Zato primarno meditiraj zaradi meditacije same, vse ostalo pa naj bo le bonus.

Meditacije se lahko lotiš kot eksperimenta, saj na začetku ne moreš vedeti, če ti bo všeč ali ne. Sam sem se tokrat odločil, da vztrajam vsaj 100 dni in opazujem, kaj se bo zgodilo.

Kaj sem opazil po 100 dneh meditiranja

Večinoma sem meditiral zgolj 10 minut na dan. Tudi to je lahko dovolj. Včasih vodeno s pomočjo aplikacije (več info kasneje), včasih prosto.

Vedno skušam meditirati zjutraj, ko se zbudim in preden pogledam na telefon ali računalnik. Takrat so moji možgančki najmanj obremenjeni. Predstavljam si, da je meditiranje prijetno tudi pred spanjem, sploh če težje zaspiš.

Tudi Tina je 100 dni pridno meditirala, zato boš dobil dvojno dozo opažanj.

Okej, ugotovitve:

1. Biti 10 minut zbran in prisoten je veliko težje, kot se zdi. Sem se izboljšal, a še vedno se ujamem, kako mi misli begajo sem in tja. Običajno pobegnejo k načrtom za tisti dan. Tina je opazila enako.

Noro je, kako slabi smo, ko je potrebno biti zbran malce dlje časa. Bi rekel, da razlog tiči v vsakodnevnem preklapljanju med tisoč in eno digitalno nepotrebnostjo. Sem pa na srečo opazil tudi, da se s pomočjo meditacije in še česa moja sposobnost zbranosti počasi izboljšuje.

2. Na začetku sem hitro postal nemiren in imel občutek, da bi lahko počel nekaj bolj koristnega. Absurdno, ker teh 10 minut najbrž ne bi porabil koristno. Očitno sem se navadil biti stalno v pogonu in nekaj delati. Tudi, če je to zgolj brskanje po Facebook objavah.

No, tega občutka zdaj skoraj nikoli več nimam. Bravo, jaz!

3. Večkrat prekinem tok misli, se zavem trenutka in se za kakšno minuto posvetim le nalogi pred seboj. Ko režem zelenjavo se recimo zavem občutka noža, ki zareže skozi trd korenček, globoko vdihnem vonj čebule, ki se praži itd. Ja, vem, kako to zveni, a dejansko se je fino tako sprostiti in ugotoviti, da morda pa med kuhanjem ne rabim razmišljati o mailih na katere še moram odgovoriti in tekstih, ki jih moram spisati.

4. Bolje se zavedam raznih čustvenih stanj in pogosteje opazim, kaj je povzročilo nek občutek – sploh če gre za jezo, frustracijo, razočaranje. Običajno hitro ugotovim, da se je v resnici nesmiselno dolgo zadrževati v tem stanju. Opažam, da se večkrat lahko odločim, kako se bom počutil – vsaj do določene mere.

Ali to pomeni, da sem potem vedno v rožicah in zavržem ta »negativna« čustva? Nikakor ne. Sem pa morda malce bolj pomirjen z njimi, ker vem, da sem se sam odločil zanje. Morda se sliši čudno, ampak včasih paše biti malo melanholičen in si predvajati kakšno dalmatinsko balado.

5. Občasno uspem doseči, da se tok misli umiri in sem res prisoten v trenutku. Takrat za nekaj trenutkov občutim… hmm… blaženost? Res je fino. Potem opazim, da sem to dosegel in se zaradi tega vznemirim. Blaženost mine. Vrhunsko.

6. Spoznal sem, kako strašno malo časa si vzamemo zase in za svoje občutke. Distrakcije so postale nekaj vseprisotnega in vsak prosti trenutek smo z nečem »zaposleni«. Pomisli, kdaj si nazadnje sedel sam s svojimi mislimi. Ni noro, kako ne namenjamo pozornosti najpomembnejši osebi v življenju – sebi?

7. Malo bolj sem se začel brzdati pri prehitrem ocenjevanju oseb. Enostavno rad predalčkam nove ljudi, ker se mi to očitno zdi zabavno in včasih seveda čisto zgrešim. Sploh, ker to predalčkanje običajno ni pozitivno.

Zadnje čase se pri tem pogosteje ulovim in si v glavi rečem: »No, Jan, saj če novi sostanovalec močno zaudarja, glasno smrči in slabo pomiva posodo, ne pomeni, da ima tudi svinjski karakter. Mogoče je čisto prijazen in v redu.« Mja, očitno mi ne uspe vedno, bo treba še delati na tem.

Kaj pa je ugotovila Tina?

1. Postala je bolj strpna. Bojda sprva do zvokov in drugih motečih dejavnikov med meditacijo ter nato še splošno. Glede na to, da je Tina že prej bila izredno strpna, ne vem kaj točno to pomeni. Morda moram preizkusiti, kje so nove meje…

2. Bolj zravnano se drži in je nasploh bolj pozorna na držo. Tina večino časa meditira v drugačnem položaju od mene in predstavljam si, da se je zato njena drža izboljšala. Ona zravnano sedi po turško, jaz večinoma na stolu ali robu postelje.

3. Pogosteje se osredotoči na dihanje. Sploh, ko se znajde v stresni situaciji ali ko začne hiteti, nekajkrat globoko zadiha in se umiri.

4. Podobno kot jaz si tekom dneva večkrat vzame trenutek zase, da samo jé, opazuje, vonja.

5. Zvečer lažje zaspi in to kljub temu, da meditira zjutraj! Zanimivo.

6. Veseli se meditacije, saj je postala prijetna jutranja rutina. Opaža, da kljub rednemu meditiranju, še vedno pridejo dnevi, ko misli begajo. Takrat najpogosteje razmišlja o planih, ki jih ima za ta dan. Spoznala je, da teh dni vseeno ne smeš označiti za neuspeh, ker so nekaj čisto normalnega in se pač zgodijo.

Tako, zdaj veš, kaj sva po 100 dneh meditacije opazila midva s Tino. Če si za izziv, lahko tudi ti poskusiš meditirati 10 minut na dan in si zapišeš, ko kaj opaziš. Tako se boš sčasoma bolje spoznal.

Za meditacijo ne rabiš čisto nič, razen ščepca vztrajnost. Fajn je imeti odštevalnik časa, ni pa nujno.

Za vodeno meditacijo pa priporočam 2 aplikaciji. Prva je Insight Timer, ki ima ogromno brezplačnih vodenih meditacij. Je v angleščini in po nekaj minutah raziskovanja preprosta za uporabo. Morda ima celo preveč možnosti, zato je najbolje, da na začetku iščeš »beginner« meditacije in najdeš eno, ki ti ustreza.

Za bolj strukturiran začetek je dobra izbira aplikacija Waking Up, ki te vodi skozi 50 dnevni »tečaj« meditacije. Stane 15 € na mesec, tako da za 2 meseca, ki sta potrebna, plačaš 30 €. Morda boš zaradi tega vložka bolj vztrajen. Aplikacija nudi tudi razne zanimive lekcije in razmišljanja avtorja Sama Harrisa.

Popularna je še aplikacija HeadSpace, ki je nisem preizkusil, tako da lahko rečem le to, da jo mnogi priporočajo.

Imaš kakšno vprašanje, nasvet ali izkušno, ki se tiče meditacije? Le na dan z besedo v komentarju. 🙂