Ali Instagram uničuje hrano?

Danes obiskovalce restavracij delimo na tiste, ki jejo in tiste, ki so na telefonu. Slednji so na videz zdolgočaseni, a v resnici jim na polno dogaja, saj so vendar fotografi.

Hrana se nastavlja, sprožilec škljoca, filtri letijo, status se piše.

“OMG moje oči se slinijo v restavraciji Pisano povprečje. #delicious #instalunch #foodporn #hranaježehladna #bodiljubosumen”

Jed se vmes ohladi. Nič za to. Okus ni v prvem planu. Občutek sitosti pride tudi z dovoljšnim številom lajkov.

Ja, ne maram slikanja hrane. Zelo rad jo jem, če pa jo kdaj slikam… uh. Skrajno neprijetno.

To več kot očitno ne velja za večino, saj se je industrija amaterskega fotkanja razpasla kot zajci med gonitveno sezono. Pazi to! Ameriški milenijci (18-35 let) baje porabijo povprečno 5 dni letno za gledanje hrane na Instagramu. KAJ?!

Na neki točki se človek vpraša: “Ima to kak vpliv na hrano?” Seveda ima. Precejšen.

Greva raziskovat.

Boj kuharjev z milenijci in okusa z videzom

Predstavljaj si, da si kuhar. Ravnokar si pripravil novo jed. Kombinacija okusov je vrhunska. Res si ponosen. Ljubiš svoje delo!

V kuhinjo pride lastnik restavracije: “Ej, nova jed je top. Ampak ni pa dobro izpadla na sliki.  Daj, samo malo jo popravi, da bo več kontrasta. Pa nekaj roza dodaj, ker je to zdaj ful popularno na Instagramu.”

“Kaj?! Če pa je jed odlična. Jebeš Instagram!” mu odgovoriš.

“Žal, Ante (to je tvoje kuharsko ime). Milenijci predstavljajo velik del naših gostov. Kar 30% milenijcev restavracije ne bo obiskalo, če jim slike njihove hrane ne bodo všeč. Tako da ne, ne jebeš Instagrama, jebeš okus.”

Ok, morda malo pretiravam. Restavracije se seveda še vedno trudijo pripraviti okusen obrok, a videz je vse pomembnejši.

Lastniki res spreminjajo jedi. Chef James Lowe opaža, da tudi kuharji vedno pogosteje sestavijo krožnik, ki zgleda izjemno, tudi če se okusi ne skladajo čisto. Vseeno gre za posel in €€€.

Radioaktivno zeleni takosi

Mmm, radioaktivno zelena obljublja černobilsko eksplozijo okusov.

Ne spreminja pa se le izgled hrane, ampak tudi restavracij, miz, krožnikov, pribora. Vse mora biti čim bolj #instaprijazno in #povabljivo. Ironično, da se restavracije tako trudijo z ambientom za generacijo, ki zre predvsem v ekran.

Nekatere restavracije gredo še korak dlje in imajo celo posebej osvetljen kotiček, da nastanejo čim boljše slike. A to še zdaleč ni vse…

Hrana, ki brez družbenih omrežij ne bi obstajala

V podjetniškem svetu nobena priložnost ne splava po vodi. Vedno se najde kak oportunist, ki z veseljem izmolze trend (in denarnice puhoglavcev).

Tako je v zadnjem času nastala “hrana za družbena omrežja”, kjer je okus na dnu lestvice prioritet. Ta je v resnici namenjena kupčevim prijateljem in sledilcem.

Nekaj primerov:

Tortica dežna kaplja

“Tortica” Dežna kaplja je sicer iz agarja in brez okusa, ampak super fotogenična.

 

Zmajeva sapa

“Zmajeva sapa”, ki ima okus med kosmiči in kartonom, vsebuje tekoči dušik in je nevarna. Ampak, hej, na sliki zgledaš malo kot zmaj!

 

Selfiecinno

Selfieccino, ki stane cca. 6 funtov, nastaja 6 minut in narcisom omogoča, da se gledajo še na kavi.

 

Omaka z bleščicami

Omaka z bleščicami. Ker samo omaka pač ni dovolj seksi.

 

Ljudje so na te trendovske “jedi” pripravljeni čakati v dolgih vrstah. Žalostno, ni?

Na drugi strani so jedi, ki predstavljajo nek ekstrem ali izziv in so zato super promocija. Dober primer je hamburger z 10 pleskavicami (3kg mesa), ki ga streže Stari Pisker v Celju (sicer dobra restavracija, preden se kdo preveč ujezi). Če ga poješ v pol ure, je zastonj.

3kg mesa

“Tukaj je vaš infarkt na pladnju.”

 

Z njim so ustvarili pomp na družbenih omrežjih in celo v slovenskih medijih. Močno dvomim, da lahko dolgo uživaš v takšnem hamburgerju in da bi brez družbenih omrežij sploh obstajal.

Zdaj pa se lahko z njim slikaš in pohvališ, kako si se nažrl. Bravo! Kam pa gredo vsi nepotrebni ostanki hamburgerja? Do tega še pridemo.

Instagram spreminja zajtrke in… spreobrača mesojedce?

Instagram neposredno vpliva na naše prehrambene navade. Ugibaj, katera jed je postala nenormalno popularna v času Instagrama? Če si rekel toast z avokadom, imaš prav! Skoraj 250.000 #avocadotoast-ov biva na Instagramu.

Avokado toasti

“Zeleno, ki te hočem zeleno. Zeleni veter, zelene veje, zeleni toast.” – Lorca

 

Običajen zajtrk je preveč dolgočasen, zato ga vedno pogosteje zamenja kak pisan smoothie ali obrok z dodatkom zelenega avokada. Mimogrede, zaradi silnega porasta avokadojedcev trpijo nekatere regije v Čilu, kjer se voda porabi za nasade tega sadeža preden jo dobijo žejni ljudje. Hm.

Instagram naj bi pripomogel tudi k porastu #vegetarijancev in #veganov, saj so vegi obroki objektivu všečni. Mesožderci tako baje vidijo, da vegi svet vseeno ni zgolj ena velika pustinja, ampak zgleda precej poželjivo.

Bi rekel, da je to dobro, ampak že vidim, kako bo zlorabljeno kot izgovor. “Moram slikat to solatko, no! Za spreobrnitev mesojedcev gre!”

 

Kaj pa se zgodi z grdo hrano?

Zavržena hrana je že tako pereč problem, saj zavržemo VSAJ 30% vsega pridelanega. Ja, vsaj tretjina hrane konča na smetiščih.

Instagram nikakor ni glavni vzrok, a ta delež še zvišuje. Hrana mora biti zanj še lepša. Uporabijo se le izbrani deli, zavrže se marsikaj, kar se do zdaj ni, sploh ko nekdo kuha in slika sam.

Raziskava pravi, da kar 58% milenijcev v navalu Insta navdiha kupi eksotično sestavino za točno določeno recept. Ta sestavina zaradi omejene uporabnosti, čudnega okusa ali neznanja kuharja kakopak kmalu konča v smeteh.

Hrana je danes dovolj poceni in dostopna, da se z “odvečnimi” deli enostavno ni treba ukvarjati. Le poglej vitke lepotičke, ki se vsak dan veselo slikajo z različnimi sladicami. Drznil si bom ugibati, da ves ta cuker ne konča v njihovih ravnih trebuščkih.

Okus neprivlačne hrane na Instagramu je žal pomemben približno toliko kot notranjost neprivlačne osebe na Tinderju. Lahko je super, ampak večina tega nikoli ne bo izvedela.

Pa sva prišla do konca.

Če ne maraš slikanja hrane, lahko zdaj jamraš glasneje in bolj utemeljeno.

Če spadaš med divje fotografe hrane, imam le eno prošnjo. Ne, ne bom prosil, da nehaš slikat. Nisem tak optimist. Morda le… slikaj in nato telefon pospravi. Slika ne bo zbežala, boš objavil kasneje.

Posveti se hrani. Okusi jo. Zapri oči in pojdi na zabavo, ki se dogaja v tvojih ustih. Razen če ješ agarjevo torto v obliki dežne kaplje. Potem ti ni pomoči.

Ti je prebrano všeč?

Bodi komot in dovoli, da ti sveže pečene članke dostavim direktno v nabiralnik. Nič spama, same dobrote.

S klikom na spodnji gumb se strinjaš, da ti "Ko se vprašaš" pošilja obvestila o novih vsebinah na strani.

Viri:

https://www.gizmodo.com.au/2016/12/how-instagram-convinces-us-to-eat-terrible-tasting-food/
https://www.bbc.co.uk/programmes/m00010pv
https://www.bbc.com/news/uk-england-london-42012732
https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2016/nov/02/click-plate-how-instagram-changing-way-we-eat-food
https://www.theguardian.com/business/2017/feb/10/instagram-generation-fuelling-uk-food-waste-mountain-study-sainsburys
http://www.fao.org/save-food/resources/keyfindings/en/
https://www.independent.co.uk/life-style/food-and-drink/veganism-rise-uk-why-instagram-mainstream-plant-based-diet-vegans-popularity-a8296426.html
https://sustainablefoodtrust.org/articles/generation-waste-why-are-millennials-throwing-away-so-much-food/
https://www.theguardian.com/environment/2018/may/17/chilean-villagers-claim-british-appetite-for-avocados-is-draining-region-dry

Komentiraj

Dodaj odgovor za Anonimno Prekliči komentar